Možganska kap

Možganska kap

Je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem je zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur.

Če je krvni obtok v možganih moten zaradi zamašitve, to povzroči smrt celic v tistem delu možganov, ki ga zamašena žila ne more več oskrbeti s kisikom. To vodi v nastanek značilnih simptomov in znakov, ki lahko trajajo nekaj tednov, mesecev ali so celo trajni. Posledica smrti celic je izguba sposobnosti za učinkovito delovanje tega dela možganov in z njimi povezanimi telesnimi in duševnimi zmožnosti: običajno se pojavijo oslabelost ali ohromelost roke in noge desne ali leve polovice telesa, polovice obraza in, v nekaterih primerih, tudi druge posledice, kot so motnje ravnotežja, motnje vida in govora, izguba nadzora nad mokrenjem in izločanjem blata ter težave pri požiranju. V posebno težkih primerih lahko pride tudi do izgube zavedanja samega sebe ali mišljenjske zmedenosti.

Možganska kap vsako leto prizadene vsaj 0,2 % populacije in več kot 1 % ljudi, starejših od 65 let.

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja se v Sloveniji zaradi možganskožilnih bolezni zdravi vsako leto okrog 4400 ljudi, okoli 2100 pa jih umre. Od teh je pri 10 % vzrok smrti možganska kap.

Posledice možganske kapi so zelo različne, odvisne pa so od obsežnosti okvare, od mesta, ki je bilo prizadeto, in od hitrosti ukrepanja: 15% ljudi preživi kap brez posledic, 55% jih postane lažjih invalidov, 10% jih postane zmernih invalidov, 20% postane hudih invalidov.

Vir:

  1. M. Zaletel. Možganska kap. Kako jo prepoznamo? Kako ukrepati po njej. Lek, 2014.
  2. Švigelj V, Žvan B. Akutna možganska kap III: učbenik za zdravnike in zdravstvene delavce. Ljubljana. 2008.
Deli: